Listki padajo z dreves, ježek jih natika.
Listki milo jokajo, ker jih ježek pika.
"Nič ne jokaj, mali listek,
saj ni tako hudo.
Ko bo zunaj huda zima,
ti pri meni bo toplo."

Jesen v teh dneh odkriva pravo barvno paleto. Otroci so opazovali, kako listje pada, ga začutili z vsemi čuti. Kako malo je bilo potrebno, da so zasijale oči, ko so odnesli vsak svoj barvni listek s sabo domov...Slišati je bilo: " Kakšnega imaš pa ti? Moj je rumen.." Pa drugi glas: " Moj pa rdeč, ga bom dal mamici, bo vesela." Drevesa smo ustvarjali tako, da smo pobarvali obris svoje roke, na veje pa odtiskovali s pomočjo zamaškov listke. V gozdu smo potresli veje in opazovali, ali bo kakšen padel na tla...

Da bi večkrat začutili dotik narave, se skrili pod drevo, smo reciklirali papir in ga pridno nosili za zbiralno akcijo starega papirja. Pri tem pa smo še skrbeli za gibanje na svežem zraku. 

A.J.