Prve kapljice dežja, tiho padajo na tla. Zdaj dežuje že močno, lije, lije vse mokoro. Toča! Ta ti ropota, kot orehi padli bi na tla.

Joj! Grmi, grmi! Bežimo! Urno, urno vsi se skrijmo. Lirelaj, sončni sjaj, boža, boža, aj, aj, aj.

Pri medvedkih smo skozi okno in na terasi opazovali vremenske pojave, ki nam jih je prinesel mesec april. S pomočjo lesenega gledališča - Kamišibaj smo poslušali in si ogledali pravljici "Pod medvedovim dežnikom" ter "Bor in Bina v dežju". V obeh pravljicah nam je bil všeč dežnik.

Nekaga dne pa se je v igralnici zavrtel pisani dežnik in s seboj prinesel še dežne palerine. Joj, koliko veselja in raziskovanja smo z njimi delili ter se ob rajanju in prstnih igrah poveselili.

Piče, pače, piče pače,

po dežniku dežek skače.

Dežek naj pada kar se da,

mi smo pod streho hura, hura!

Burja piha čez gore,

dežek pada na polje,

sonce se skoz veter smeje,

veter pa oblake šteje: en, dva , tri, pojdi ven ti!

Zdaj na nosek, zdaj na glavo,

zdaj na streho in zemljo.

Rajam plešem, kot vrtavka,

da nihče ne zna tako.

Kdo me zdaj še ne pozna?

Droben dežek sem z neba.