Zajtrk v vrtcu smo imeli,

na avtobus smo odhiteli,

se čez mesto zapeljali,

med gozdom in travnikom pristali.

Po travniku se lovili in skakali,

kot prave čebele glasno smo brenčali.

Še gozdna tla pregledali in raziskali,

naravni material smo si nabrali.

V gozdni učilnici smo ga nalepili,

malo z barvo popackali,

nato pa pod krošnjami dreves

v spremstvu glasbe zaplesali.

Ko pa smo se le umirili

in roke si skrbno umili,

tiho smo posedli v čebeljnak,

kjer začudil bi se vsak,

ki bi izvedel vse,

kar izvedeli smo mi:

kako čebela satovje zgradi,

koliko služb vsaka čebelica ima,

kako se živi v panju

in kje je čebela v naravi doma.

Za nagrado – ker smo poslušali,

smo se lahko še z medom posladkali.

Ob koncu pa se sredi cvetlic v medenem vrtu zbrali,

nato pa čebelarkam in čebelam v slovo smo pomahali.

N. Pulko