Prazniki bi lahko bili čisto navadni dnevi, če se na njih ne bi pripravljali, se o njih pogovarjali, se jih veselili, jih težko čakali...

Mi smo se začeli nanje pripravljati že v jeseni, ko smo na igrišču pobirali orehe. Jih v igralnici strli in zbirali jedrca - nekaj na krožnik, nekaj v usta. In se pogovarjali o piškotih, ki jih bomo pekli - za Labodkov bazar,
za našo čajanko in za sprehod z lučkami, skupaj s starši. S predpasniki smo bili kot pravi slaščičarji. Ko smo spekli piškote, smo okrasili smrečico in ob pisanih lučkah prepevali, poslušali zimske zgodbe in se pogovarjali o darovih narave. Še božično žito smo posejali in v pričakovanju sprehoda z lučkami vas lepo pozdravljamo.

D.S.