Ob stoletnici rojstva pisateljice Ele Peroci, ki je za slovensko zakladnico pravljičnih junakov spisala Muco copatarico, smo se ob pomanjkanju snega podali v svet ročnih spretnosti. Po decembrskih praznikih smo postali malce neredni pri pospravljanju copat. Tako kot v zgodbi Muca copatarica so se naši copati nemalokrat znašli zdaj na enem zdaj na drugem koncu garderobe. Še več naši copatki so tudi izginili. Zato smo se tako kot otroci v Muci copatarici podali v gozd, da jo najdemo. 

V gozdu je bila mucina hiška podrta. Zato smo med drevesi napeli vrvico in s prepletanjem vej začeli graditi njeno hišico. Z okni seveda, da bo muca lahko opazovala gozdne živali. Ker Muce copatarice nismo našli, smo si copatke sešili kar sami. in šlo nam je zelo dobro od rok.