S skupino Zajci smo se odpeljali z avtobusom v Sevnico, kjer smo uživali v interaktivnem animiranem doživetju tamkajšnjega gradu.
Na vhodu nas je prijazno sprejel baronov sluga Ciril, ki nas je po grajskih sobanah popeljal vse do baronove spalnice, kjer se je hišna pomočnica Marjanca trudila zbuditi barona Moscona. Vesel je bil, da vas vidi in nam natresel nekaj svojih zgodb in povabil še v jedilno sobano.
S Cirilom smo si ogledali še staro učilnico, obiskali Grajsko lutkovno gledališče in zaključili obisk s srednjeveškimi grajskimi igrami – merjenju moči, metanju lesenih cekinov in obročkov, srednjeveškem nogometu v grajskem parku, itd.
Otroci so zelo uživali že v sami vožnji na avtobusu, obisk gradu pa je vseskupaj naredil napozabno doživetje.
C.U.
Preberi večV pravljicah smo odkrili, kako mogočni so gradovi, kaj šele vsa lepota, ki se skriva v njihovih prostorih. Pred nami je bil izlet na čisto pravi grad- grad Sevnica. Pred izletom smo odkrivali, kdo na gradu vse živi, kako pravzaprav poteka grajsko življenje. V knjigah smo brali o tem, kako so nosili knjigo na glavi, da so imeli lepo pokončno držo in da so kraljice in kralji imeli tako lepe krone, polne diamantov. Hitro smo se odločili, da si tudi mi naredimo svoje krone in se vedemo prav " kraljevsko". Končno je prišel dan, ko smo se odpravili na izlet skupaj s skupino Pikapolonice. Na gradu nas je pričakalo grajsko osebje, ki nas je popeljalo v tisti čas, ko so na gradovih res živeli. Udeležili smo se čisto pravih grajskih iger- igre so bile enostavne, a zanimive in otroci so z navdušenjem sodelovali. Polni vtisov smo se vrnili nazaj v vrtec in podoživljali prijetne dogodke.
Preberi večV skupini Zvezdice že radi hodimo v vrtec. Z Evo in Niko se veliko igramo, spoznavamo nove stvari in navajamo na dnevno rutino v vrtcu. V mesecu ko je naša Zemlja praznovala rojstni dan, smo se igrali z odpadno embalažo in naravnimi materiali. V igralnici smo posadili peteršilj in špinačo. Sadike pridno zalivamo in opazujemo kako rastejo. Odpravimo se tudi na vrtčevsko igrišče, kjer nam čas hitro mine.
N. M. Š.
Preberi večPribližuje se dan zemlje, ko se v skupini pogovarjamo, kako čuvati zemljo, kaj vse nam prinaša...In kako sploh pridemo do hrane. Od pšeničnega semena, moke in na koncu do pravega domačega hlebca kruha? Ali vemo, da je kruh, ki zadiši iz domače peči in katerega naredimo sami, res najboljši in še zdrav?
Tudi letos je v enoti Labod zadišalo po domačem kruhu. Na obisk smo povabili babico, ki je pokazala, na kakšen način pa ona zamesi kruh, vendar kot je prav, so prav vsi otroci mesili kruh in se zraven preko aktivne vloge učili za življenje. Kruh smo odnesli na državno ocenjevanje v Belo Cerkev, kjer smo prejeli srebrno priznanje. Da pa smo vedeli, ali je res tako dober, da dobi srebrno priznanje, pa smo ga tudi pri malici poskusili. Otroci so ga snedli za šalo.
Preberi večKaj delamo na kahlici? Na kahlici se igramo; na kahlici gledamo slikanice; na kahlici lulamo in kakamo.
V skupino Piščančki je na obisk prišla Mala Miška in s seboj prinesla Kahlico Bahlico. Na njej so najprej sedeli dojenčki, nato pa so se opogumili tudi otroci.
V igralnici smo uredili kotiček, kjer se lahko otroci posedejo na kahlico, ter si ogledajo slikanico. Če pa nam uspe narediti lužico, pa dobimo še štampiljko.
Mira Voglar: Kahlica Bahlica
Kam si se skrila,
Kahlica Bahlica …
Si se zgubila?
Te je vzela miška?
Ali si …
polžkova hiška?
Daaaj.
Kahlica Bahlica,
pridi nazaj …
Preberi večOb lepih dneh sonce kar vabi v naravo, naša okolica pa je polna naravnih lepot. O zeleni lepotici, ki se vije okoli Novega mesta vedo največ ribiči, zato smo jih otroci iz skupin Ježi, Polži in Zajci obiskali v ribiškem kraljestvu ob reki Krki. Gospod Drago in Lado sta nam prijazno predstavila ribe, ki plavajo po reki Krki, s čim se prehranjujejo, pa tudi kaj jih najbolj ogroža. Prikazala sta nam ribiško opremo za muharjenje, ribolov s plovcem in pripomočki, ki jih potrebujejo, za lov na velike ribe roparice. To so tiste, ki jedo manjše ribe. Najbolj napadalna je ščuka, ki ima tudi zelo ostre zobe. Kralj Krke pa ni som kot smo mislili, ampak sulec, največja riba med ciprinidi. Izvedeli smo, da se rib ne sme prijemati s suhimi rokami, ker jim poškodujemo povrhnjico. Male ribe so mladice in se jih vrača v vodo dokler ne zrastejo v odrasle ribe. Za konec sta nam ulovila zelenice. Priredila sta tekmovanje, kdo bo prvi ujel ribo za nas. Mi pa smo medtem navijali: zdaj za enega, zdaj za drugega. Potiho, da ne bo pomote, ker bi drugače splašili vse ribe.
Po ribiški dogodivščini smo zavili še k jamarju Tomažu, ki nam je predstavil jamarsko opremo, pokazal, vozle, s katerimi si jamarji pomagajo pri varnem spuščanju v globino, predvsem pa pravila o obisku jam. Da postaneš jamar moraš imeti izpit, tako kot za vožnjo z avtom. In tudi raziskovati jih ne smeš na lastno pest, saj lahko kaj hitro pride do nesreče. Te pa si nismo želeli, zato smo se prijazno poslovili in jo mahnili proti vrtcu.
Preberi večV mesecu marcu smo se v skupini Piščančki pogovarjali o družinah. Otroci so v vrtec prinesli slike svojih družin, na katerih so poimenovali svoje družinske člane. Vsaka fotografija je dobila svojo hišico, ki je bila izdelana iz odpadnega materiala. Iz odpadnih škatel smo izdelali tudi majhne hišice, v katerih smo se igrali simbolne igre – hišna opravila.
Hiša je zelo velika.
Hiše se nebo dotika.
K hiši vodijo stopnice.
Hišo čuvajo cvetice.
K hiši naredimo pod.
S hišo gremo na sprehod.
Niko Grafenauer
Preberi večBazen naše vzgojiteljice Vanje so žabe zamenjale za porodnišnico in v njem našle zavetje. Ker si zaradi tega ne zaslužijo smrtne obsodbe, je nadebudne mame skupaj z mladino prinesla na obisk v skupino Metulji🦋. Bili smo čisto navdušeni. Izvedeli smo, da tem pikicam pravimo mrest in s pomočjo literature ugotovili, da je mrest v trakcih odložila krastača, naša največja žaba🐸. Po trebuhu je marogasta, po hrbtu pa ima mehurčkaste izrastke. Druga mama je sekulja. Je rjave barve s temno rjavimi progami po nogah.
Ta je bila najbolj radovedna in poskočna. Tretja mama pa pravzaprav ni bila žaba, ampak pupek. Bil nam je najbolj všeč, ker je tako pisanih barv. Mami žabi smo že vrnili v varno naravno okolje, saj so žabe zaščitene. Mrest pa smo pred propadom rešili v akvarij, kjer te dni pridno opazujemo, kako se pred našimi očmi mrest spreminja v paglavce.
Starejši otroci iz skupine Ježi🦔 prihajajo na obisk in spremembe pridno beležijo in opisujejo:
- Iz jajčec so nastali rogljički.
- Glej, tale rogljiček pa že miga. Tale pa telovadi.
- Barbara, kaj so tele palčke na glavi?
- Oh, danes so pa zrastli!
- Kam se je skril pupek? Žiga, a je na tvoji strani?
- A so tiste bunkice ostale od rogljičkov?
- Tale paglavec je pa hiter kot raketa!
- A tile paglavci na tleh spijo?
- Lej, tisti tam ima pod repkom nekaj. Mogoče se je pa pokakal. A je to nogica?
Upamo, da se kakšen paglavec prelevi v žabo, da ugotovimo, katera mama jih je odložila, mi pa bomo poskrbeli, da pridejo nazaj v naravo, kamor sodijo.
V.F. in B.R.
Preberi večNa sončno popoldne so otroci z družinami prišli na igrišče na Loki, kjer smo se zbrali na srečanju posvečeno mesecu družine. Otroci so pogumno zapeli Jaz pa grem na zeleno trav'co in Kekčevo pesem v poklon svojim staršem in izročili drobno pozornost. Po nastopu nas je pot vodila ob reki Krki do mestnega jedra in nato do Dolenjskega muzeja. V Dolenjskem muzeju smo si ogledali razstavo, ki je nastala ob praznovanju 20- letnice samostojnosti novomeških vrtcev - Cicibana ter Pedenjpeda. Otroci so si razigrano postregli z igračami v delu, kjer je narejen kotiček za igro, nekateri starši pa so se vrnili tudi v svojo otroštvo, saj je marsikdo obiskoval te vrtce v predšolskem obdobju.
C.U.
Preberi več
Na pobudo Osnovne šole Dragotin Kette smo se tudi v našem vrtcu pridružili dogodku na Glavnem trgu, kjer smo skupaj zapeli pesem Anike Horvat : Naši mali sončki. Pot od vrtca do Glavnega trga pa je bila tokrat bolj posebna, saj so lahko mimoidoči opazili, da so otroci nosili s sabo modre balone, ki so opozarjali na ta poseben dan. V vrtcu smo se pogovorili o tem, da smo kljub drugačnosti , prijazni drug do drugega in si obuli danes tudi različni nogavici. Vsak človek si zasluži spoštovanje in vzgojitelji, ki smo danes otroke popeljali med " drugačne", si želimo, da to ozavesti vsak izmed nas.
Naj nas spremlja del pesmi, ki pravi tako: ..." Vi ste naši mali sončki, naša sreča in naš nasmeh..."
Preberi več