Pa je mimo tudi februar.
Mesec, ko smo prav zares doživeli ogromno dogodivščin in spoznali veliko zanimivosti. Že nekaj časa so naše veliko zanimanje vzbujali gasilci, zato smo čas namenili prav njim. Spoznavali smo njihovo opremo, vozila in delo, hkrati pa nekaj trenutkov namenili tudi požarni varnosti. Odpravili smo se namreč v bližnji Gasilko-reševalni center, kjer smo si lahko čisto zares ogledali in preizkusili različne stvari, ki jih gasilci potrebujejo pri svojem delu. Lahko smo oblekli uniformo, stopili v vozila in špricali z vodo. Res je bilo zanimivo in zabavno!
Obiskala nas je tudi prostovoljna gasilka Ana, ki se je pripeljala z manjšim gasilskim vozilom in nam le tega tudi razkazala.
A ker naša domišljija in ustvarjalnost ne pozna meja, smo si izdelali tudi svoje gasilske avtomobile.
Vsekakor je na mestu, da se še enkrat zahvalimo gospodu Alešu Sintiču, ki nam je omogočil obisk in nam delo gasilcev prikazal na najbolj zanimiv način.
U.K.
Preberi večV skupini Polži je na dan pred pustnim torkom dišalo po ocvrtih miškah. S skupnimi močmi smo ugotovili, katere sestavine rabimo, da zamesimo testo. Ocvrli smo jih in posipali s sladkorjem. Za malico smo se z njimi tudi posladkali.
Preberi večV naši skupini že nekaj dni odganjamo zimo, zato smo poleg ustvarjanja mask, pisanih verig in kurnetov tudi glasno peli,rajali, plesali, ropotali z malimi ritmičnimi glasbili in topotali....
Preberi večPust nam je za dobro jutro nasul ravno toliko snega kot je sladkornega posipa na krofu. Pa se maškare v Labodu nismo dale in uspešno ropotale, plesale in odganjale zimo. Rajali smo in plesali, da je kar odmevalo po hodnikih. Zdaj pa se zima res lahko poslovi. Mi že pričakujemo pomlad.
Preberi večLetos smo prvič zakorakali okoli našega vrtca, si ogledali hodnike, stopnice, telovadnico in prispeli na igrišče. Koraki v zimskih škornjih so bili težji, vendar smo na koncu že tekali na okrog. Na igrišču smo se gugali, spuščali po toboganu in lovili mehurčke. Komaj čakamo, da odidemo spet.
N. B.
Preberi večValentin je prinesel ključ do korenin
Na Valentinovo smo se v skupini Ježi posvetili staremu slovenskemu reklu: Valentin prinese ključ od korenin. Z otroki smo se pogovarjali in ugotavljali, kaj bi to pomenilo. Otroci so našli različne odgovore:
- korenine se odklenejo,
- drevesa nehajo spati in zrastejo listki,
- korenine spet pijejo vodo kot mi po slamicah,...
In smo se odločili, da jo mahnemo v gozd in odrežemo nekaj vejic, da vidimo ali je na tem kaj resnice. Pod lupo smo opazili, da vejice res niso več suhe, ampak da je notranji del lubja že zelen. Ko smo vejice postavili na papirnato brisačo, je brisača na stiku z vejico postala vlažna. Torej je Valentin res prinesel ključ od korenin. A le na sončni strani, v senci, pa je na valentinovo še vse spalo.
Med odrezanimi vejicami nas je najbolj pritegnila leska. Opazili smo, da že cveti in ima kar 2 vrsti cvetkov: rumenorjave klobasice so moški cvetovi, zeleni popki z rdečimi čopki pa so ženski cvetovi. Strašno so se nam dopadli, zato smo si jih pod lupo podrobno ogledali in jih narisali. Ali so vam všeč?
B.R.
Preberi večGozdni otroci so veseli otroci
Otroci so zunaj igralnice fizično bolj aktivni, v gozdu se gibljejo preko naravnih ovir, uravnavajo svoje ravnotežje po razgibanem terenu. Postanejo pravi raziskovalci, odkrivajo spontano, kaj je okrog njih. Z "daljnogledom" se zazrejo proti visokemu drevesu in opazujejo, kako veverica skače iz veje na vejo. Njihove misli so polne domišljije, kdo jim je postavil gozdna vrata pred njihovim prihodom. Spoznajo lesko ter se naučijo, iz česa zraste lešnik. V gozdu postanejo bolj sodelovalni, prijatelju pomagajo čez višjo oviro ali pa ga le spodbudijo, da preizkusi tudi on " gugalnico" iz debla, ki jo srečamo na poti. Na njihove obraze se prikrade nasmeh zaradi drobnih zmag, ki vodijo k bolj samostojnem in srečnemu otroku. Komaj čakamo, da bo vreme še toplejše in bomo v senci dreves raziskovali naprej.
A.J.
Preberi večZa nami je pester, čudovit, praznični in predvsem kulturni teden v vrtcu. Spoznali smo namreč pomembnega gospoda, katerega umetnost na veliko živi še danes, Franceta Prešerna. Pred praznikom smo se o njem pogovarjali in kot se spodobi, poslušali Zdravljico, ki je požela prav zares ogromno zanimanja. Franceta Prešerna smo tudi narisali. Potrudili smo se kolikor smo se lahko.
Nikakor pa nismo pozabili tudi na različne državne simbole, ki so na takšen praznik, kot je Prešernov dan, še kako pomembni in smo nanje zelo ponosni. Skupaj smo ustvarili namreč slovensko zastavo. Ob tem smo spoznali barve v katere je odeta in pa naš slovenski grb. Naša zastava je zares nekaj posebnega, zato smo se odločili, da bomo tudi mi izdelali svojo zastavo. Zastavo Muc. Z izdelavo smo že pričeli, kaj pa bo nastalo, pa vam pokažemo in zaupamo kmalu.
Preberi večMesec januar smo posvetili pticam; spoznali smo različne vrste ptic, poslušali njihovo oglašanje, jim naredili krmilnice ter na temo »ptice« prebrali zajeten kupček knjig ter se naučili nekaj novih pesmi. Najbolj so nas pritegnile ptice, ki jih ni moč videti v naših krajih. Spoznali smo jih preko posnetkov in kar nismo se mogli načuditi njihovim posebnostim. Skozi okno smo ves čas opazovali obiskovalce naših krmilnic, ki smo jih pridno polnili s semeni. Lepo zimsko vreme smo izkoristili za prvi sprehod v gozd, na igrišče pa smo se pogosto odpravili tudi v zgodnjejših jutranjih urah, saj smo takrat lahko zares uživali v ptičjem petju in opazovali vrane, ki so nas radovedno obletavale.
Preberi večOb stoletnici rojstva pisateljice Ele Peroci, ki je za slovensko zakladnico pravljičnih junakov spisala Muco copatarico, smo se ob pomanjkanju snega podali v svet ročnih spretnosti. Po decembrskih praznikih smo postali malce neredni pri pospravljanju copat. Tako kot v zgodbi Muca copatarica so se naši copati nemalokrat znašli zdaj na enem zdaj na drugem koncu garderobe. Še več naši copatki so tudi izginili. Zato smo se tako kot otroci v Muci copatarici podali v gozd, da jo najdemo.
V gozdu je bila mucina hiška podrta. Zato smo med drevesi napeli vrvico in s prepletanjem vej začeli graditi njeno hišico. Z okni seveda, da bo muca lahko opazovala gozdne živali. Ker Muce copatarice nismo našli, smo si copatke sešili kar sami. in šlo nam je zelo dobro od rok.
Preberi več